Te pa poznamo ravno toliko, da jih iz kislega zelja zbiramo in jih odrivamo na rob krožnika 🙂 . Vse, kar človek ve o ti zaničevani jagodici je, da jih omenjajo sem ter tja kuharske knjige kot dišavnice in da je stari oče zjutraj rad prežvečil nekaj brinovih jagod. V starih zeliščarskih knjižicah pogosto beremo, da se morajo orli zahvaliti za svojo visoko starost brinovim jagodam. Imajo izbrano eterično olje in zelo veliko sladkorja, tako da bi bile te črne jagodice sladkega okusa, če nebi imele še grenkih snovi.
Bolniki s protinom in revmatizmom, bodo našli v brinovih jagodah odlično zdravilo za odvajanje prek ledvic, to je za večje izločanje sečno kislih snovi v seču. Če pa vzamemo preveč brinja, pa ledvice s tem dražimo.
Brin se je zelo dobro obnesel kot čaj, esenca ali izvleček, kot blago zdravilo proti nabiranju vode v telesu in pri akutnem katarju sečnika. Če pojemo zjutraj brinovo jagodo, naslednji dan dve in tako vedno več do 20 jagod in gremo spet nazaj do ene, deluje to zelo dobro pri pomanjkanju teka, na želodec in tudi na žleze.
Prevrete brinove iglice v vrečki in dodane vodi za kopanje delujejo zelo dobro proti revmi in protinu.
Vir: Alfred Vogel, LJUDSKI ZDRAVNIK (2012)